Pelargonije so pogosto okužene s PFBV (virus razbarvanja cvetov pelargonij), redkeje pa tudi s TSWV, INSV, CMV (virus mozaika kumar) in PLPV (virus črtavosti pelargonij).
Znaki bolezni: pri okužbi s PFBV, ki se ne prenaša s semeni niti s prenašalci temveč z vegetativnim razmnoževanjem in mehansko, se bolezenska znamenja na listih v obliki klorotičnih peg oz. obročev pojavljajo le na mlajših rastlinah in pri nizkih temperaturah. Pri višjih temperaturah rastline hitreje rastejo, bolezenska znamenja pa lahko izginejo. Podobna znamenja kot pri okužbi s PFBV pa lahko na listih pelargonij nastanejo tudi zaradi kapljic hladne vode, ki padajo na listno površje. INSV, podobno kot TSWV, povzroča na listih okuženih rastlin klorotične in rjave madeže oz. obroče. Spomladi se lahko na listih pelargonij, okuženih s PLPV, pojavijo črtasti in obročkasti vzorci in rumeno zelene pege ob žilah, vendar pogosto ta znamenja niso očitna. CMV na pelargonijah povzroča razbarvanje cvetov, zmanjšanje količine in spremenjeno razmerje pigmentov antocianov v listih, zato izgine normalni vzorec na listih, vzdolž žil pa se pojavijo vijolične pege. Povezujejo ga tudi s pritlikavostjo, mozaikom, lisavostjo in razbarvanjem žil.
Zatiranje: s fitofarmacevtskimi sredstvi napada virusov ne moremo preprečiti. Zato so potrebni drugi ukrepi. Če opazimo znake virusa na rastlini, je to rastlino čim prej potrebno uničiti, da se virus ne prenese na druge rastline.
Nedavni komentarji